i
| Konjeniške poti na Tržaškem in okolici i |
home |
Celodnevna
pot, kakor se lahko domneva po naslovu , omogoči prijahati s konjem do morja
tistim konjenikom ki prihajajo iz smeri Lipice (točneje iz Lokve v tem primeru).
Smernica, med številnimi drugimi na Tržaškem in južni
Primorski, je nastala avgusta 2007 ob priliki potovanja po Sloveniji družine
Plešnik (Konjenica Pirešica
pri Velenju). Pot se za en del odvija v prelepi Dolini Glinščice, soteska
po kateri poteka skozi nekaj tunelov kolesarska pot na sedežu bivše
železnice Trst-Hrpelje, nato v gozdovih pod Socerbom, med oljkami in
vinogradi v Orehovi Dolini, po Vinjanskem gozdu skoraj do Škofij ter končno
po urbaniziranem polotoku nad Ankaranom tja do Lazareta-Debelega Rtiča.
Pot nudi tudi par zanimivih varjant uporabljivih
na razne načine in tako "customizirati" si pot izleta.
 .
Iz trga v Preložah, kjer lahko občudujemo eno od redkih cistern 
krenemo po markirani poti v smer Kokoši. Tale cisterna nekdaj je nabirala
vodo iz izvira Vročec  ,
2,5 km više, pod vrhom Velikega Gradišča, edinega hriba na Krasu ki ima
na vrhu še originalen "pokrov" iz flišnatega neprodirnega kamna
in od tu tudi ta povezani zelo redek pojav za ponavadi na kraška tla:
izvir! Kot smo rekli, po eni od številnih in dobro označenih poti lahko
gremo v smer koče na Kokoši ali pa prečkamo to skromno hribovje niže, kjer
se je nahajal obstranski mejni prehod "Gročana" ki nas pripelje
v Italijo točneje v eno od obmejnih slovensko govorečih občin ki obkoljujejo
Trst. Če pa odločimo iti mimo koče  na poti
proti Pesku namesto Gročane steza pelje prav skozi ostanke grobnice 
iz bronaste dobe.Alternativna postaja za konje je tudi med Peskom in Bazovico, kmečki turizem "Horse Farm"  kjer se
dobi tudi dobro kuhinjo  .V bližini zgoraj omenjenega stranskega mejnega prehoda Gročana, ob poti pod Peskom in v bližini Drage srečamo lahko kako ledenico 
. Obzidane luknje globoke 3-4 m in prav toliko široke kjer so včasih pozimi
nalagali sneg in led izmenično z izolacijskimi sloji listja in slame, poleti
so utrjen led žagali ali sekali v bloke katere so zavite v slamo in žaklovino
z volovi ali muli peljali v mesto kjer gospoda je lahko uživala v poletni
vročini z osvežujočem sorbetom. Tik pod Peskom preidemo iz kraškega terena na flišnato neprodirna tla, po lepem gozdu, med kostanji, kmalu prečkamo kolesarsko pot ki na levo pelje proti Kozini, na desno pa z širokim ovinkom pelje v Drago, kjer jo bomo spet srečali, če potrebno pokusilo rezance s polľi ali ľabe v gostilni "Locanda Mario"  ter sledili naprej
v smeri Trst in pot zapeljala nas bo iz mehkih travnikov v kamnito kraško
sotesko, naravni park Dolino Glinščice  .
Vso področje, na obeh straneh meje, je prava didaktična avla v geologiji,
alpinizmu in jamarstvu. Visoko število pojavov strnjeno na tako majhnem
prostoru opiše dober del geološke dinamike z eno vrh drugega spet
in spet prelitih slojev fliša pa apnenca pa spet fliša ter kraški
ciklus vode, kjer na odbitem flišnatem dnu je voda raszopila apnenec
ter z lepim 30 metrskim slapom pozdravila nastanje soteske ki po 2,5 km
ima izhodišče na sedimentni ravnini ki od Boljunca seže tja do
morja ali pa kakor v Ocizeljski jamah  ,
s skokom v brezna ter po podzemeljski poti spet na dan na "Jami"
v Boljuncu  . Po dolini Glinščice,
tako kakor po Osapski Dolini, je v času Rimljanov in še prej, ter v
Srednjem Veku potekala važna pot ki je peljala v notranjost Istre in
Krasa. Tole pot so varovale številne utrdbe pa stolpi, prvo lahko vidimo
takoj po Dragi, levo na ostrem kamnitem zobu 
prav nad Botačom, potem na drugi strani doline, v gozdu skrit Fünfembergov
grad  , bolj naprej grad Socerb
 ki strogo nadzoruje nad dolino,
Mohov grad  v Zabrežcu, Jama-Grad
 v Ospu, stolp Sv. Sergija na Črnem
Kalu pa Stolp v Podpeči nad Rižansko dolino. Na reki Glinščici
je tudi nekoč stalo stevilo mlinov. Samo od Botača do morja se jih je lahko
naštelo kar 33. Od teh so sedaj ostale na žalost le razvaline.
V Bronasti dobi je bilo vso področje Primorske in Istre posejano z gradišči
 od katerih se lahko najde veliko
ostankov in nekatere ob poti, s kako varjanto, lahko tudi obiščemo
kakor n.pr. na Malem Krasu ostanki dolgega apnenčastega zidu, ali v Elerjih,
prav za Sončkom, se nahaja tudi vidljiva razvalina gradišča. Dolino
ki se odpre na izhodu iz Glinščice in vsa njena pobočja, domačini kličejo
"Breg" in teh njenih pobočjih so večina slovensko bivane vasi
Ricmanje, Boršt, Zabrežec, Boljunec, Kroglje, Dolina, Prebeneg
pa Mačkovlje, nad njimi na kraškem robu Jezero, Pesek, Beka Socerb,
v Osapski dolini pa na dnu so Osp, Gabrovica, zgoraj na robu pa Kastelec.Celo področje je obdelano z oljkami pa vinogradi od katerih kakovostni proizvodi so cenjeni tudi daleč v svetu. V času Beneške republike in stare Avstrije so se v tej okolici pogosto odvijale bitke za kontrolo važnih poti in strateških položajev (zgoraj navedene utrdbe v okolici). Nadaljevanje naše glavne poti poteče skozi nekaj tunelov na kolesarski poti preden se spustimo niže, mimo ostankov Mohovega gradu
in od tu ali proti Zgornjemu Koncu Boljunca peš po strmi poti s stopnicami
katero svetujemo le izkušenim terenskim konjem-konjenikom, ali v Zabrežec
okrog griča Sv. Mihela in potem do Boljunca. Prva možnost, čeprav za
nekatere nerodna, nam dovoli priti v lep kotiček Glinščice, kjer dobimo
vodo za konje, si ogledamo ostanje rimskega vodovoda  ,
se lahko okopamo v luži "Lopatnik" in se lahko okrepimo v
bližnji drugi najniši planinski Premudovi  koči
v Evropi. Od tu po cesti pridemo v središče Boljunca in lahko gremo
pokukati zadaj do Jame kjer ob
deževju pridrvi voda pogoltnjena od Ocizeljskih jam in
kamor lahko tudi naredimo postanek za malico katero lahko nabavimo v bližnji
trgovini ali baru na trgu. Od Boljunca pot se dvigne na pobočje pod kraškim
robom in Socerbom, poteka po lepih gozdovih ki nekoč so videli večje kmečko
dejavnost kakor pričajo ostanki terasnih njiv tako kot tudi nižje,
v dolini, je bilo obilo njiv in vrtov kamor sedaj se nahajajo rezervoarji
nafte, tovarna velikih motorjev pa obrtniška cona.Ohrani pa se kmetijstvo ko preidemo v Prebeneg na stran Ospa in Orehove doline, iz gozdov preidemo v obdelane terase z oljkami in vinogradi med katerimi se naša pot vije od Prebenega dol proti Mačkovljam na dno Orehove doline. Na njeni jugo-zagodni strani poteka lepa pot pod Vinjanskim gozdom kjer se lahko spustimo končno za kaki kilometer v galop v smer proti Škofijam. Tule na žalost industrijska cona nam ne pusti izbire kakor da po asfaltu počasi jezdimo tja do Plavij, prečkamo nekdanjo glavno cesto ki je peljala do mejnega prehoda, gremo pod avtocesto in nato pa krenemo levo tik do meje in spet desno, po mostu nad nekdanjo železnico "Parencano". Tale je na slovenski strani bila spremenljena v kolesarsko pot in na žalost asfaltirana (!!), na italijanski strani je načrt za njeno ureditev a za sedaj je pot popolnoma zaraščena in neuporabljiva. Od tu se po kamnitem makadamu vzdignemo gor nad kamnolomi laporja do gradišča pri Elerjih kjer prečkamo mejo prav za rehabilitativnem
centrom Sonček  kjer lahko dobimo
pomoč za prenočišče konj in konjenikov. Od tu še malo manjka do
morja . Smo nad Ankaranom a do plaže sposobne sprejeti konjske coklje
bomo morali potrpežljivo prehoditi skoraj urico asfalta za potem se
spustiti med vinogradi do mejnega prehoda Lazaret ter po kakih sto metrih
končno zmočimo coklje konj na slovenski del Jadranskega Morja. Od tu se
lahko bomo prikjučili na mrežo konjeniških poti Slovenske Istre
in Primorja s pomočjo obalnih klubov. Tik ob debelem rtiču, ampak na italijanski
strani, prav ob mejnem prehodu Lazaret, je k.klub  ki
lahko sprejme naše konje čez noč. Za prespanje pa je bližnji kamping
pa v okolici tudi sobe v najem.
Zasilne številke v Italiji:
Zasilne številke v Sloveniji:
Veterinarska pomoč:
* Opis poti je čisto indikativen in približen in zato zna biti nezadosten pri samostojnemu potovanju bralca po opisani poti. Zato avtorji odklanjajo vsakršno odgovornost do poškodb in vseh morebitnih problemov pri uporabi teh spletnih strani s strani bralca . Izbira da ne objavimo podrobnosti poti (trase na zemjevidih 1:25.000, trase GPS i.t.d.) izvira iz dejstva da tele informacije so sad težkega in dolgoletnega dela ljudi ki s to dejavnostjo živijo kakor vodiči in spremljevalci. Sproti bomo vam podali informacije kako pridobiti natančno dokumentacijo ali servis vodiča/spremljevalca. |
 Morje ! (Debeli Rtič)
 Slap v eno od Ocizeljskih jam
 Slap
Glinščice se tvori ob prehodu vode iz neprodirnih na prodirna tla.
 Shematični prizor tipične ledenice
|
, v bližnji vasici
Kastelec pa kmečka okrepčevalnica Vlado 
.
nato se povzdignemo
po "poti prijateljstva" do Beke na južno stran soteske
gor na Socerbski Kras.
kamor
je Sv. Socerb prebil v samoti del svojega življenja. To je v Sloveniji
edina posvečena cerkev v jami. Od Socerba se spustimo spet na glavno
pot v Prebeneg.
kjer
med slovenskimi ljudmi najdemo podporno točko za prenočišče naših
konj in po domenku tudi okrepčevalnico. To je važen in zgleden center
za konjeniški turizem v deželi Furlaniji J.K kjer dobimo kvalificirane
vodiče FITETREC-ANTE (k.t.zveza) in kamor tudi dokumentacija tukaj
opisanih poti se je rodila in raste. Prenočišče za konjenike pa
lahko dobimo v okolici (2km) ali pa v šotoru v klubu samem. Razen
Dolge Krone malo zgoraj proti Mačkovljam imamo alternativno podporno
točko "Fort Sadgewick Ranch" 
kjer najdemo lahko tudi pomoč. Na severnem robu Mačkovlj je gostilna
Tul 
pred katero dobimo
prostor za privez konj.
Prenočišča/penzijoni/hoteli:
